Vino je močno, ženske še bolj

07.03.2017 0
Četudi sta traminec in rumeni muškat imensko moški vini, sta na Štajerskem najpogostejši ženski izbiri
Bliža se 8. marec, dan, ko se poklonimo nežnejšemu spolu. Kot dobro vemo, je to mednarodni praznik žensk in obenem dan, ko počastimo dosego enakopravnosti v socialni, politični in ekonomski sferi. Če v svetu za glavno protagonistko izberemo Claro Zetkin, bi na naših tleh morebiti slednje porekli za Marijo Urbas, ki je kot prva Slovenka doktorirala na univerzi v Gradcu.

Vino

Tisto vino, torej govorimo o srednjem spolu. Zveni pravično, a daleč od tega, da bi lahko govorili o stereotipnih izborih. Prav zanimivo zveni. Izstrelimo lahko ducat moških predstavnikov s sortnim poimenovanjem, kot so chardonnay, sauvignon, modri pinot, cabernet sauvignon, ki dihajo na svetovljanske škrge, a je med nami tudi ducat ženskih zvenov, ki slišijo na ime bodisi avtohtone pinele, rebule, malvazije, modre frankinje, modre portugalke in podobno. Kakor da bi ravno poimenovanje “vino” v obliki srednjega spola tudi v tej dimenziji podalo lingvistično enakopravnost, kar je izredno in niti ne toliko opazno na prvo žogo.

.
Vino je živa stvar, ki išče doživetja in razumevanje po subjektivnih senzoričnih nazorih. Težko govorimo o stereotipnih okusih, saj so slednji povezani z našimi občutki, razpoloženjem, značajem in podobnimi stvarmi. Če potrebujemo ali iščemo nežnost, jo po navadi najdemo v sladkorju, nežnih taninih, ne previsokem alkoholu, v poudarjeni aromatiki in seveda na drugi strani, če iščemo dinamiko, dogajanje, domala celo divjaštvo, ga prej najdemo v surovih mišicah cabernet sauvignona, refoška, barola ali barbaresca.
Četudi sta traminec in rumeni muškat imensko moški vini, sta na Štajerskem najpogostejši ženski izbiri vina. Oba bogata na nos, zapeljiva in po navadi s preostankom sladkorja. Hm, četudi se v svetu popije manj kot deset odstotkov sladkih vin, me prav čudi ta štajerska posebnost, da je pri nas ta procent bistveno višji. Med suhimi vini pa bi verjetno najvišje kotirali sauvignon, chardonnay in sivi pinot, predvsem zadnji dve sorti, ki premoreta nižjo in milejšo kislino. Ja, štajerske žlahtne rožice, resnično ste posebne, globok poklon.

.
In moška plat? Ali sploh lahko govorimo o ženskem in moškem vinu? Pubeci bomo med belimi vini raje segli po sadnem, suhem in kislinsko bogatem laškem rizlingu, rencu ali šiponu. Med rdečimi nam stereotipno bolj ležijo mišice, tako da iščemo več telesa, taninov, daljši pookus, četudi navedeni opisi niso ravno po “JUS-u” štajerske pridelave rdečih vin. Morda že tu ni daleč dejstvo, da je na Štajerskem najbolj prodajano rdeče vino ravno refošk, ki ga v naših vinogradih ni niti za eksperimentalni vzorec.
Kot naj bi držalo v zvezah, je torej skupna izbira vina v restavracijah ali druženjih tudi vselej velik kompromis. A na ta veliki dan se dragi mučeniki izognimo kompromisu in poslušajmo izbiro naših dragih žena.

.
Zanimivo je tudi, da danes ljubiteljski restavracijski pivci vina raje segajo po blagovnih znamkah kot po senzoričnih tehtanjih, saj jim znamka olajša riziko kvalitete. Če že župnik Reporterja Milana v času posta poleg klobas odlično izbira vino pri Gaubetu, ni napačno raziskati (s kompromisom ali brez njega) še med prenekaterimi matadorji Štajerske Slovenije. Med mehurčki bi vsekakor izbrali Dopplerjevo Diono, med belimi svežimi klasikami pa je poleg že omenjenih seznam zelo dolg, vse tam od kleti Dveri pax, Verus, M vina, Frešer, P&F, Sanctum, Meum, Joannes, Gjerkeš, Valdhuber …

.
Nedavna raziskava v Angliji je pokazala, da se dame med 20. in 40. letom najraje odločajo za chardonnay, saj z njim največkrat ujamemo odlično harmonijo oziroma razmerje med ekstraktom, kislino in aromatiko.

Ženske

Morda bo zvenelo nekorektno, a moškim se skozi zgodovino pripisuje večje poznavanje vin, kar bi z večjo gotovostjo lahko trdili za davno preteklost, danes pa je scena drugačna, bolj pisana in enakovrednejša. Ne pozabimo, da imate, drage dame, bistveno bolj razvite čute za senzorično opisovanje in ocenjevanje vin, kot jih imamo moški, kar je odlično izhodišče za izpopolnjevanje in vinsko briljiranje na tej sceni. Če začnemo z zgodovinsko platformo, ne moremo mimo svetovno znane vdove in prve poslovne vinske dame 19. stoletja, madame Clicquot iz danes znane šampanjske hiše Veuve Clicquot, ki je v veliki meri zaslužna, da danes poznamo takšen šampanjec, kot v resnici je, torej brez usedlin. V svoje kleti je vabila vojake, ki so ponesli slavo mehurčkov vse tja do ruskega dvora, ki je tako postal najmočnejši odjemalec. Rusi so takrat šampanjcu rekli Klikovskoe.

.
V današnjih profesionalno strokovnih krogih veljata za izredno ugledni poznavalki Jancis Robinson in Caroline Gilby, obe po stroki “Master of Wine”, kar pomeni, da sta dosegli vse, kar je moč doseči. Obe dami smo že gostili na slovenskih tleh, predvsem Caroline je treba izpostaviti, saj je veliko postorila za prepoznavnost Goriških brd na svetovnem zemljevidu najboljših vinskih regij. Ravno tu smo Štajerci premalo ponosni in prodorni, da pokažemo svoj bogat repertoar in ga lansiramo na svetovni zemljevid. Kdo ve, morda pa nas v prihodnosti prepozna kakšna nova Caroline Gilby.

.
Tudi na domači sceni ne smemo mimo dveh velikih dam oziroma poznavalk, Majde Debevc in Mire Šemić, ki nesebično širita vinsko kulturo in navdušujeta s svojim pristopom. Na ljubiteljskih in profesionalnih izobraževanjih, ki jih tudi v Mariboru najdemo kar nekaj, opažamo vse večjo prisotnost žensk, kar je spodbudno in vliva upanje za še večjo popularnost vinske kulture.

.
“Vino je močno, kralj je močnejši, ženske še bolj, resnica pa je močnejša od vsega,” je nekoč dejal Martin Luther, kakor da bi zapisal oglas novih vinskih izobraževanj na naši sceni.

:

image1

Comments are closed.